Starostna daljnovidnost ali presbiopija, potreba po očalih za bližino, prizadane večino ljudi v sredini 40. let. Najprej opaziš, da težje bereš pri slabi svetlobi, kot npr. branje jedilnega lista pri zatemnjeni luči v restavraciji, nato vedno težje bereš droben tisk. Ugotoviš tudi, da tekst vedno bolj odmikaš od oči, dokler roke ne postanejo prekratke. Lahko poskusiš s pripiranjem očesnih rež, vendar to ne pomaga dosti.
Optometristi oz. oftalmologi predvidevajo, da potrebujete bralna očala, ko ste sredi 40. Poznam veliko primerov, ko vida v tej starosti niso preverjali, ljudem pa so svetovali bifokalna očala. Veliko ljudi nasede splošnemu prepričanju, da sredi 40. izgubimo sposobnost branja na blizu.
Pešanje vida je postopno, zato so narejene tabele, ki povezujejo ostrino vida s starostjo. Pri starosti 10 let je naša sposobnost akomodacije 20 dioptrij. Po predvidevanjih do starosti 30 let izgubimo polovico prvotne sposobnosti akomodacije in do 40. dve tretjini. Sposobnost akomodacije manj kot 5 dioptrij imenujemo starostna daljnovidnost. Pri 60. naj bi bili že brez sposobnosti akomodacije. Specialisti za oči obravnavajo vsakogar nad 50 let kot človeka, ki potrebuje očala za bližino, starostna slabovidnost pri starejših od 50 let je torej prisotna pri vseh. V resnici to ne drži.
Obstajata dve glavni teoriji, ki naj bi razložili starostno daljnovidnost. Vpliven nemški znanstvenik Helmholtz (1866) je predlagal, da je starostna daljnovidnost posledica z leti vse bolj trde očesne leče. Nizozemski oftalmolog Donders (1864) pa je starostno daljnovidnost pripisal zmanjšani elastičnosti vlaken ciliarne mišice, v katere je vpeta očesna leča. To razlago še danes, po 150. letih, ponudi večina specialistov za oči, vendar se vsi z njo ne strinjajo.
Raziskovalca Saladin in Stark (1975) sta objavila članek, v katerem sta opisala rezultate preiskovanja moči ciliarne mišice. Ugotovila sta, da se ciliarna mišica tudi po doseženi zadostni akomodaciji leče krči še naprej. Tamm in sodelavci (1992) trdijo, da naj bi bila sposobnost krčenja ciliarne mišice ničelna šele pri starosti 120 let.
Pristop Treninga vida temelji na predvidevanju, da je starostna daljnovidnost posledica izgube mišičnega tonusa. Ko ste bili stari 18 let, ste lahko preplesali celo noč, pa to ni vplivalo na vaš naslednji delovni dan. Poskusite storiti enako pri 40. in ugotovili boste, da je vaše telo izgubilo sposobnosti, ki so se vam pri 18. zdele povsem običajne. Zmanjšana sposobnost telesa se kaže tudi na očeh.
Vaje Treninga vida vsebujejo trening očesnih mišic in poglabljanje povezav med telesom in mislimi. Učinki Treninga vida so pri starostni daljnovidnosti opazni zelo hitro, še posebej, če začnete z vajami že ob postavljeni diagnozi. Večina ljudi, ki prične z vajami takoj, ko ugotovijo, da morajo držati tekst v razdalji iztegnjene roke, kasneje v življenju ne potrebuje očal.
Imam zelo visoko dioptrijo. Vecina okulistov mi ni vedela povedati, kaj naj delam oz. kako naj izboljšam svoj vid. Tu pa sem dobila neposredne informacije o tem kako naj svoje oko »treniram«, kakšno hrano naj jem, vitamine, snovi ipd. Bilo mi je zelo všec. Sploh pa sprošcenost voditelja, njegov smisel za humor ter pripravljenost svetovati
Ugotavljam, da sem oci izvzemala iz svoje nege in pozornosti. Kot da je vse v zvezi z njimi samoumevno. Hkrati pa me je bilo ves cas strah, da se mi bo vid vedno bolj slabšal. V sebi sem prepoznala strah celih generacij pred mano. Bili so skoraj slepi na starost. Delavnica mi vliva optimizem in zavest, da sem odgovorna za svoje oci, torej za svoj vid. Za to, kako sem umešcena v svetu.
Izredno vesela sem, da sem se seznanila z možnostjo boljšanja vida po naravni poti. Zelo zelo me je navdušil nacin Leotove predstavitve, izvajanja, sprošcen, humoren nacin. Zelo dobro pripravljeno in uporabno gradivo, veliko prakticnih vaj kjer lahko takoj opaziš rezultate. Krasen je obcutek, da veš, da nisi usojen, da bi moral vse življenje nositi ocala, ampak lahko prideš z malo discipline v kratkem casu do jasnega vida